EBITDA lahko raste, denarja pa je vedno manj

EBITDA lahko raste, denarja pa je vedno manj

2. del

V prvem delu smo razmejili EBIT in EBITDA.

Oba sta kazalnika uspešnosti, izračunana na podlagi prihodkov in stroškov. Toda podjetje ne živi samo od računovodskega rezultata. Živi predvsem od denarja, ki ga pravočasno prejme – in denarja, ki ga mora pravočasno plačati.

Ključna razlika je med neto računovodskimi učinki in bruto denarnimi tokovi.

Prihodki in stroški se praviloma izkazujejo brez obračunanega oziroma odbitnega DDV. Izjema je DDV, ki ga ni mogoče odbiti in postane del stroška ali nabavne vrednosti.

Terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev pa so izražene v bruto zneskih, skupaj z DDV.

Enako velja za denarni tok. Na transakcijski račun ne prihajajo računovodski neto učinki, temveč dejanski bruto zneski.

---

Poglejmo preprost primer

Podjetje izda račun v vrednosti 1.220 evrov:

• 1.000 evrov predstavlja prihodek,
• 220 evrov predstavlja obračunani DDV.

Na EBITDA bo vplival prihodek v višini 1.000 evrov.

Toda dokler kupec računa ne plača, denarnega priliva ni. V poslovnem izidu je prihodek že prikazan, na računu pa je lahko še vedno natanko nič evrov.

Ko kupec račun plača, podjetje prejme vseh 1.220 evrov. Vendar 220 evrov ni njegov prihodek, temveč obveznost iz naslova DDV.

Podobno velja pri prejetem računu za storitev v višini 610 evrov. Če je DDV v celoti odbiten, bo na EBITDA vplival strošek 500 evrov. Ob plačilu pa bo z računa odšlo vseh 610 evrov.

---

Ta razlika se nadaljuje tudi drugje

Pri plačah ne plačamo samo neto zneska zaposlenemu, temveč tudi davke in prispevke. Pri kreditu odplačilo glavnice ne zmanjšuje EBITDA, denar z računa pa kljub temu odteče. Nakup opreme lahko povzroči velik takojšnji odliv, medtem ko bo strošek v poslovnem izidu nastajal postopoma prek amortizacije. EBITDA bo izločil še to.

Zato lahko podjetje izkazuje:

• dober EBITDA,
• pozitiven EBIT,
• računovodski dobiček,
• in hkrati resne likvidnostne težave.

Ne zato, ker bi bili kazalniki napačni, temveč zato, ker odgovarjajo na druga vprašanja.

EBIT in EBITDA povesta, kako uspešno je poslovanje. Denarni tok pa pove, ali podjetje lahko plačuje plače, davke, dobavitelje, kredite in investicije.

Za celovito vodenje zato potrebujemo štiri poglede:

• izkaz poslovnega izida,
• kazalnika EBIT in EBITDA,
• bruto terjatve in obveznosti po zapadlosti,
• načrt dejanskih denarnih prilivov in odlivov.

EBITDA je lahko lepo urejen za sestanek in pripravljen na aplavz.

Denarni tok pa v zakulisju preverja, ali bo v petek dovolj denarja za plače.

In kot običajno – zakulisje odloči, ali se bo predstava nadaljevala.